Detektiv pri svojem delu ugotavlja realno stanje in nič drugače ni pri poizvedovanju glede bolniške odsotnosti določenega zaposlenega. Veliko posameznikov ob kontroli bolniškega staleža spreleti strah, da bo zaradi tega imel težave. Posebnega razloga za to ni, razen v primeru, ko posameznik bolniško odsotnost izkorišča za kaj drugega kot pa proces zdravljenja.

V praksi se uporabljata dva pristopa in sicer kontrolo in nadzor bolniške odsotnosti. Pred začetkom postopka detektiv od osebnega zdravnika zaposlenega pridobi zdravniški red, na osnovi katerega se ugotavlja morebitne kršitve. Detektiv in posledično delodajalec z zdravniškim redom ne prejme informacij glede diagnoze zaposlenega ali zaposlene, pridobi le podatke o načinu zdravljenja. V načinu zdravljenja je določeno ali mora bolnik ležati v postelji, ali sme zapustiti dom, ali lahko hodi na sprehode, in tako dalje. Delodajalci lahko naročijo rutinsko kontrolo, v primeru suma zlorabe pa nadzor zaposlenega. To mu omogoča Zakon o delovnih razmerjih in interni pravilnik, s katerim morajo biti zaposleni seznanjeni.

Izostanki z dela zaradi bolezni ali poškodbe stanejo gospodarstvo približno 270 milijonov EUR letno. Podjetja nosijo 60% vseh stroškov, medtem ko je ostalo na plečih ZZZS. Delodajalci nadomestilo za bolniško odsotnost izplačajo prvi mesec, medtem ko nadaljnje stroške po prvem mesecu povrne ZZZS. Strošek na strani delodajalca se ne konča pri samem nadomestilu za prvi mesec, saj je potrebno delavca nadomestiti in ga tudi plačati. Navadno se delo porazdeli med ostale zaposlene, ki tako delajo nadure, posledično so bolj obremenjeni in pod večjim stresom. Z malo "sreče" jim od plače ostane manj kot pred upoštevanjem nadur, saj ravno zaradi njih padejo v višji plačilni razred in morajo zato državi nameniti višje prispevke. Normalno je, da ljudje zbolimo, vendar je tako kot drugod tudi pri bolniških odsotnostih nekaj tistih, ki to izrabljajo. Delodajalci iz zasebnega sektorja lahko preverijo upoštevanje zdravniškega reda brez vednosti zaposlenega, medtem ko mora delodajalec zaposlene v javnem sektorju pred izvedbo kontrole ali nadzora o tem obvestiti.

V infografiki so prikazani podatki za leto 2014 o bolniški odsotnosti v slovenskem prostoru po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ZZZS.

Zaposleni v približno desetih odstotkih (v tolikih primerih so ugotovljene kršitve) bolniško odsotnost izrabljajo za druge dejavnosti ne pa za rehabilitacijo oziroma zdravljenje.

Preverjanje bolniške odsotnosti ni nič drugega kot rutinska kontrola. Detektivi pri tem ne iščejo malenkosti, s katerimi bi lahko v poročilu bremenili zaposlene, ampak gre v primerih nepravilnosti za očitne kršitve, ki so podprte z dokazi. Ne strinjam se s trditvijo nekaterih, da gre pri vsem tem za lov na reveže, ampak se izvaja kontrola z namenom zagotavljanja varnosti ostalih zaposlenih v podjetju in normalnega delovanja podjetja nasploh.