Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti ureja Zakon o delovnih razmerjih in je ena od obveznosti delavca do delodajalca, ki je ni potrebno urediti s pogodbo o zaposlitvi. Konkurenčna prepoved se nanaša na tiste posle, ki sodijo v okvir dejavnosti delodajalca in bi lahko bili prizadeti njegovi interesi, če zaposleni opravlja le-te. Potrebno je predhodno pisno soglasje delodajalca za opravljanje del ali sklepanje poslov, ki bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco. V primeru kršitve konkurenčne prepovedi v času trajanja delovnega razmerja, lahko delodajalec od delavca zahteva povračilo škode, vendar mora delodajalec dokazati obstoj škode v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja del ali poslov.

Konkurenčno klavzulo prav tako ureja Zakon o delovnih razmerjih in pomeni s pogodbo o zaposlitvi pisno dogovorjeno prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. S klavzulo se delavec zaveže, da določeno obdobje po prenehanju delovnega razmerja (vendar ne dlje kot za obdobje dveh let), ne bo opravljal del ali sklepal poslov, pri katerih bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, katera je pridobil pri delodajalcu. Prav tako pa je zavezan tudi delodajalec, ki za obdobje trajanja konkurenčne klavzule, nekdanjemu delavcu izplačuje denarno nadomestilo, saj delavec zaradi omejitev pri iskanju novega dela ne bo mogel v celoti uporabiti vseh svojih znanj, zvez in sposobnosti. V tem primeru govorimo o tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanjih, ki jih delavec drugače na trgu ne bi mogel pridobiti in ne o splošnih znanjih, ki jih delavec sicer pridobi v času delovnega razmerja pri delodajalcu kot posledica delovnih izkušenj.

Naročnikom nudimo tudi pravno podporo na področju delovno pravne zakonodaje, s katero jim pomagamo pripraviti kvalitetne pogodbe o zaposlitvi in pripadajoče akte, ki zadevajo omejitve zaposlenih.