Vsi si želimo, da bi lahko starost preživljali v domačem okolju, da bi počeli stvari, za katere prej nismo imeli časa, da bi nadoknadili čas s sorodniki in prijatelji, si morda privoščili potovanje ali oddih v zdravilišču. A vedno se ne izide tako. Tudi starejši ljudje občutijo posledice gospodarske krize in spremenjenih razmer v družbi, marsikdo potrebuje socialno pomoč in zdravstveno nego. Prav vsi smo v svojem življenju kdaj nemočni in odvisni od pomoči drugih, to pa še posebej velja za posameznike v tretjem življenjskem obdobju, ki so v takšnih situacijah bolj ranljivi in občutljivi za dejavnike, ki lahko prizadenejo njihovo dostojanstvo.

Kot mnoge stvari v naši družbi, o katerih neradi spregovorimo, tudi nasilje v družini ostaja skrito očem javnosti, predstavlja tabu temo, zanj pa izvemo, ko je za žrtev že prepozno. Ena izmed oblik nasilja v družini je tudi nasilje nad starejšimi, katerega omemba še vedno sproži val ogorčenja med večino ljudi. Mnogo jih težko verjame, kako razširjen in pogost je ta problem. In mnogi bi raje zanemarili obstoj tega pojava, saj se ne sklada z našimi tradicionalnimi prepričanji in ideali. Nasilje nad starejšimi je danes ena izmed najaktualnejših tem, predvsem zaradi družbenega zanikanja tega problema. Le-to, kot enkratno ali ponavljajoče dejanje oz. opustitev primernega ravnanja v okviru vsakega odnosa, kjer se pričakuje zaupanje, in ki škoduje ali povzroči stisko starejše osebe, močno vpliva na dobro počutje starejših, tako neposredno z zanemarjanjem in/ali fizičnim nasiljem kot tudi posredno zaradi psihične zlorabe ali katerih drugih oblik slabega ravnanja, ki puščajo osebo z občutkom marginalnosti, ranljivosti in nesposobnosti. Povod za to je pogosto ustvarjanje negativne stereotipne podobe starejših v družbi, ki s poudarjanjem negativnih strani starosti zanemarja doprinos starejših k družbi, njihovo zrelost in modrost.

Z daljšanjem življenjske dobe je trend naglega staranja prebivalstva pripeljal do vse večjega števila različnih nasilnih dejanj, kjer se stari ljudje pojavljajo kot žrtve, kot storilci pa njihovi partnerji, potomci in ostali svojci ter tudi drugi, kot so negovalno osebje, znanci ali sostanovalci v institucijah, ki so namenjene oskrbi starejših ljudi. Takšne zgodbe prepogosto ostajajo zamolčane in skrite za zidovi, zato je bila med junijem in oktobrom 2015 opravljena raziskava na temo nasilja nad starejšimi v institucionalnem in domačem okolju na področju Ljubljane. V raziskavi je sodelovalo 7 domov za starejše, 5 dnevnih centrov aktivnosti za starejše ter eno društvo upokojencev. Namen raziskave je bil ugotoviti ali se nasilja pojavlja, v kakšni obliki, nad kom se najpogosteje izvaja in kdo so storilci. Kljub metodološkim omejitvam je ta raziskava ponudila nabor informacij o grdem ravnanju s starejšimi. Čeprav so podatki omejeni, zagotavljajo bogato izhodišče, ki ustvarja priložnosti za bodoče raziskovalne projekte kot tudi podlago za ukrepanje, ugotovitve pa mečejo novo luč na dojemanje in pristop k temu pojavu.

V raziskavi je sodelovalo 220 posameznikov, 131 prebivalcev domov za starejše občane in 89 občanov , ki še vedno živijo doma. V zadnjih treh letih je bilo zlorabljenih 47 posameznikov, od tega 30 v domačem okolju, kjer je prevladovalo psihično nasilje, zanemarjanje in ekonomsko nasilje s strani drugih sorodnikov, partnerjev in potomcev ter 17 v domovih starejših občanov, kjer je prevladovalo psihično, ekonomsko in fizično nasilje s strani sostanovalcev in negovalnih oseb. Največ žrtev je bilo starejših od 75 let, večina je bila žensk. Telesna nemoč starostnika in pomanjkanje socialnih stikov povzročitelja sta bila glavna vzroka za pojav nasilja.

Raziskava je pokazala, da je v naši družbi še vedno veliko tolerance do psihičnega nasilja, saj ljudje mnogokrat vsakodnevno kričanje, zmerjanje in ukazovanje ne pojmujejo kot oblike nasilja, temveč le kot način komuniciranja in funkcioniranja v današnjem času. Denar, nepremičnine in druge dobrine starejših so pogosto vzrok izkoriščanja ali celo finančnega omejevanja pravic. V času, ko se povečuje brezposelnost med mlajšimi in se tako možnosti za zadovoljitev življenjskih potreb manjšajo, lahko pričakujemo, da bo število ekonomskih zlorab nad starejšimi naraščalo. Skrb za starejše je prevečkrat pozabljena, za kar lahko krivimo skrhane odnose med starši in otroki ter nerazumevanje oz. nepoznavanje sprememb v starosti. Od svojih staršev pričakujejo, da bodo vedno enako mentalno sposobni, psihično stabilni in fizično aktivni, ko pa te funkcije pri starostniku počasi začnejo upadati, so ob tem pretreseni. Do njih postanejo nestrpni, se nanje jezijo, njihov odnos pa lahko iztiri v fizično nasilje. Velik problem predstavlja tudi odsotnost opore ter globljih in trajnejših socialnih stikov starejših z družino in drugimi ljudmi, zaradi česar se je kar polovica žrtev nasilja v domačem okolju počutilo zapuščene in osamljene.

V zadnjih letih je tovrstno nasilje pritegnilo veliko pozornosti tako strokovne kot laične javnosti, sprejeti so bili številni zakoni in ukrepi ter vzpostavljeni programi za pomoč žrtvam nasilja. Še vedno pa se pojavlja pomanjkanje relativnih znanj in veščin s področij prepoznavanja, preprečevanja, poročanja in ukrepanja v primeru nasilja. Najprej si moramo priznati, da nihče, ne glede na starost, ne bi smel biti podvržen zanemarjanju in nasilnemu, ponižujočemu ali brezbrižnemu obnašanju. Čas je tudi, da prenehamo pojmovati družino kot najvarnejši kraj, kamor bi se posameznik lahko zatekel pred napetostmi in našel razumevanje ter podporo družinskih članov, saj temu že dolgo ni tako. Poleg običajnih konfliktov, ki nastopijo v vsakdanji interakciji posameznikov, so vir stresa v družini tudi pričakovanja družbe, ki pa pogosto presegajo zmožnosti družine. Tako v domačem kot institucionalnem okolju je potrebno dati poudarek ustvarjanju kakovosti posameznikovega življenja, prilagojene oskrbe in zagotavljanju pravice do dostojanstva. Ustvarjanje pogojev za varno starost in dostojno preživetje za vse, ki niso sposobni skrbeti sami zase, je pomembna naloga vseh nas. Izziv ni le, da prisluhnemo zgodbam ampak tudi, da jim verjamemo in ukrepamo. Za učinkovito spoprijemanje z nasiljem nad starejšimi pri nas bi bilo potrebno prilagoditi, spremeniti ali dopolniti zakone, ki se dotikajo tega področja (Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o policiji,…) ter oceniti, kaj smo že dosegli in koliko si zares prizadevamo za uresničevanje ciljev, opredeljenih v številnih, že sprejetih dokumentih. Zavedati se moramo, da dobro spisana zakonodaja še ne zagotavlja ustreznega obravnavanja določenega družbenega problema, temveč se doprinos le-te kaže v njenem kakovostnem izvajanju. Omenjena dejanja ne smejo biti predmet razprave o smotrnosti, navsezadnje se v tem življenjskem obdobju slej ko prej znajdemo vsi.

V primeru, da opažate ali ste opazili znake nasilja pri starejših posameznikih, se lahko obrnete tudi na Detektivsko agencijo Evidentium. Vse potrebne podatke najdete v kontaktu.